Biografija
Martin Težak, absolutni svetovni prvak 2010 v igranju na diatonično harmoniko se je Rodil 19. oktobra 1977 v Novem mestu mami Dragici in očetu Antonu Težak iz Slamne vasi pri Metliki. Že od malih nog se je okrog Martinovih ušes pletla glasba saj so po očetovi strani skoraj vsi nekako glasbeno nadarjeni. V družini Težak, po domače pri Mikčevih, se je vedno pelo in igralo, da se je vse treslo. Posluh za glasbo, petje ali igranje inštrumenta je imela domala cela ˝ familija˝. Trije bratje in sestra so celo imeli svoj hišni bend, ki se jim je reklo Slamniki. Verjetno po rodni vasi Slamna vas. To je bilo zanj takrat še “španska vas”, a kot kaže, se ga je vse skupaj dobro “prijelo”. Večkrat jih je prišel poslušat ko je stric Franc pihal v bariton, teta Milena je igrala kitaro in prepevala, stric Slavo je igral trobento in oče Anton katerega je nad harmoniko navdušil njegov brat Martin je raztegoval mehe.
Pri natanko osmih letih je Martin Težak prvikrat pritisnil na gumb diatonične harmonike in se s pomočjo očeta naučil zelo hitro nekaj skladbic. Že čez dobrega pol leta je zaigral pred številnim občinstvom na znameniti belokranjski prireditvi Vinski vigredi, kar je obenem Martinov prvi javni nastop. Od takrat naprej je harmonika njegova večna spremljevalka – včasih bolj, včasih manj, a zmeraj je v bližini.
V prvem letniku srednje šole se je Martin Težak spoznal s Silvom Vlahovičem iz Omote pri Semiču. Skupaj sta veliko preigrala na raznih obletnicah, srečanjih in plesih, tisto kar pa je najpomembnejše je, da sta postala tista prava prijatelja, ki sta eden drugemu vedno in povsod pripravljena pomagati.
Tik pred enaindvajsetim letom starosti pa ga je k sodelovanju povabil Martin Malešič iz Želebeja pri Metliki, na kar sta skupaj ustanovila duet Martini katerega ime sta nosila naslednjih enajst let. Martin Težak pa je vmes kolikor je čas dopuščal še igral pod lastim imenom Martin kot one man band, velikokrat pa kot gost na raznih otvoritvah, sestankih ali ob kakšnih manjših in večjih kulturnih dogodkih s svojo harmoniko. V njuno skupno knjigo spominov se je zabeležilo več kot 215 porok, vseh nastopov skupaj pa več kot sedemsto. Martin svojih solo nastopov točno ne ve, se jih je pa nabralo ca 150.
Duetu Martini se je leta 2009 pridružil Martin Malešič mlajši s katerim so občasno nastopali kot Tri Martini, leta 2010 pa so se preimenovali v ansambel Martini, ko se jim je pridružila pevka Tina Kocjan. A ansambel ne deluje kaj preveč dolgo. Leta 2011 Martin Težak prestane uspešen poseg na srcu in z letom 2012 odhaja po popolnoma solistični poti katera ga je nekako že od samega začetka tudi spremljala. Je mentor in učitelj mnogim belokranjskim harmonikarjem med katerimi se najdejo že zelo uspešni harmonikarji na najrazličnejših tekmovanjih. Šola harmonike Melodiart tako postaja v Slovenskem prostoru vse uspešnejša, vendar pa pravi Martin, da jih čaka še veliko dela, da bo to enkrat en lep košček glasbene družinske zgodovine. Velik dosežek so tudi tablature Symphony katere je Martin Težak razvijal 13 let. So plod njegovih zamisli, ki si jih je ustvarjal na poti poučevanja harmonike v tem obdobju. So univerzalne in najbolj popolne tablature za diatonično harmoniko, v katere zapisuje pesmi po željah naročnikov. Tudi tuje in Hrvaške pesmi. Za bolj podrobne informacije kliknite tablature za harmoniko.
Martin pa ni le resen glasbenik, mentor, učitelj, avtor, inovator ampak tudi muzikant, veseljak, zabavljač in še kar nekaj stvari počne kadar se odpravi na kakšen super dogodek. Če vas zanima pod katerim imenom Martin nastopa in kaj lahko od njega pričakujete na raznih dogodkih, plesih, obletnicah, zabavah kadar seveda ne opravlja svoje glavne naloge v šoli harmonike Melodiart , potem obiščite njegovo “show” spletno stran supermartin.si in se seznanite z njegovo drugo vlogo, ki mu je tudi zelo pri srcu.
Nekaj o svetovnem prvenstvu in uspehih
V letu 2007 se je začel uresničevati njegov dolgo željeni cilj – potegovati se za naslov svetovnega prvaka ali pa vsaj poskusiti in dati vse od sebe. Za mentorstvo je zaprosil profesorja Zorana Lupinca iz okolice Trsta, ki ga je popeljal ne samo v tekmovalne vode, ampak mu je predstavil tudi drugačen pogled na svet glasbe, zaradi česar danes kot pravi sam glasbo drugače sliši in posluša. Trud je bil poplačan 19.08.2010 v Roccagorgi pri Rimu ko je Martin Težak postal Absolutni svetovni prvak v igranju na diatonično harmoniko z osvojenimi kar 99.50 točkami od možnih 100 in se s tem zapisal ob bok zmagovalcem kot so Zoran Lupinc, Robert Goter, Denis Novato.
Biti na najvišji stopnički je enkratno. Seveda gre velika hvala tako mentorju kot tudi družini, ki me je podpirala in mi dajala energijo in moč. Cilji za naprej pa so jasni pravi Martin in povdarja, da si sam želi mnogo uspešnih tekmovalcev, ki bodo prišli iz njegove šole harmonike, saj je le to dokaz, da si poleg izvrstnega igranja še uspešen pedagog ali mentor. V tekmovalnem svetu se Martin odlično znajde, ima inovativne ideje in poseben način pri pripravljanju aranžmajev pesmi, zato je že kar nekaj uspehov poželo tudi njegovih učencev.
Uspehi
Martin Težak: Naslov mi še toliko več pomeni, ker sem to uspel doseči z lastno skladbo Jesenska romanca in aranžmajem venčka Holiday mix, v katerem glasbo ustvarja več avtorjev (Zoran Lupinc; Toni Sotošek; Fulvijo Jurinčič in jaz Martin Težak).
Svet tekmovanj ni dokazovanje kdo je najboljši ampak kdo s svojo prezentacijo in načinom igranja izstopa iz povprečja. S takšnim nazivom se delo šele prične in glede na dosežke katere dosegajo moji učenci zaenkrat kaže na to, da sem na pravi poti in da sem iz področja Bele krajine najuspešnejši mentor in učitelj diatonične harmonike, kar mi daje nadaljnjo vspodbudo, ko pripravljam nove pesmi in aranžmaje zase in svoje učence.
Vse osvojene nagrade pa je Martin Težak prejel v obdobju samo dobrih dveh let, kar je še en svojevrsten uspeh. Na tekmovanjih pa se ne bo več pojavljal kot tekmovalec, čeprav ga včasih zamika, a ga bodo zado predstavljali njegovi številni učenci. Septembra 2010 je namreč uradno odprl zasebno šolo diatonične harmonike Melodiart.
Vso znanje in izkušnje je potrebno prenašati v najboljši meri na mlajše in tudi starejše z željo da postanejo čim boljši harmonikarji, bodisi igrali za lastno dušo, v zasedbi ali tekmovalno, ker le tako prispevamo sami k prepoznavnosti in napredku razvoja diatonične harmonike in glasbe katera nam je bila namenjena.









